tag:blogger.com,1999:blog-61434595251998426912024-02-08T05:57:13.084-08:00Konji mrliškega snaNora Vejahttp://www.blogger.com/profile/14860524896772137145noreply@blogger.comBlogger9125tag:blogger.com,1999:blog-6143459525199842691.post-45958921067174159302016-05-16T10:40:00.002-07:002016-05-16T10:40:20.937-07:00Analiza Kosovelove pesmi Slovenska pesem umira<div style="font-style: normal; font-weight: normal;">
Pesnik se v tej
pesmi, kot je že iz naslova razvidno, sprašuje o pesmih. Nagovarja
pesnike, ki jih najde v zakajenih gostilnah, kar je dandanes večkrat
žalostna resničnost. Pesniku se zdi, da je to eden izmed vzrokov,
da slovenska pesem umira. Vse pesmi so namreč napisane v duhu vina
in dima.</div>
<div style="font-style: normal; font-weight: normal;">
Pesem je
sestavljena iz štirih kitic, treh kvartin in ene sekstine.</div>
<div style="font-style: normal; font-weight: normal;">
Prva kitica nas
kar dvakrat opozori na odsotnost življenja v slovenski pesmi.
Najprej pove direktno, da slovenska pesem umira, nato pa to pesem
izolira od zunanjega sveta ter pove, da zunaj <u>poje</u><span style="text-decoration: none;">
življenje. Sama pesem, ki je v tem primeru seveda metonimija za
celotno slovensko pesništvo s poeti vred, pa se tačas, ko zunaj
življenje ne samo obstaja, marveč celo poje, v zakajenih krčmah
opija s težkim vinom.</span></div>
<div style="font-style: normal; font-weight: normal;">
<span style="text-decoration: none;">Tako
se pesniki počasi izolirajo od sveta, ter živijo le v svojih
zakajenih krčmah. Njihova srca so nagnita. Niso več sposobni
pravega čutenja, kar je za pesem seveda usodno, saj so pesniki vedno
veljali za bolj čutna bitja. Tukaj pa le še dehtijo po vinu, vse
njihove pesmi pa smrdijo po (istem) dimu.</span></div>
<div style="font-style: normal; font-weight: normal;">
Tretja, najdaljša,
kitica pa ni toliko opis stanja pesništva, kakor je nasvet pesnikom,
kakšni naj bodo. Naj ne zapadejo, kakor ostali, zgolj v alkohol in
tobak, marveč naj gredo v naravo, v življenje. Pa tudi ne nujno v
naravo, kajti pesniku so že avtomobili bolj živi, bolj polni
življenja kot pesniki.</div>
<br />
Zadnja kitica ne
doprinese veliko k celotni pesmi. Praktično je povzetek že
slišanega in v kontrastu podani podobi umirajoče pesmi in življenja
zunaj.Nora Vejahttp://www.blogger.com/profile/14860524896772137145noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6143459525199842691.post-19121727680350884672016-05-08T11:41:00.002-07:002016-05-08T11:41:36.250-07:00Analiza Zajčeve pesmi Besede v dež<div style="font-style: normal; font-weight: normal;">
Lotiti se analize
Zajčeve pesmi je nemara nekoliko odvečno opravilo, saj so bile vse
analizirane že velikokrat in iz različnih vidikov. Pa vendar se
lotevam te analize. Ne bom se loteval toliko sporočilnosti pesmi,
dasiravno se bom dotaknil tudi te teme, brez tega je navsezadnje
težko govoriti o kateremkoli drugem vidiku pesmi. Bolj se bom
osredotočil na tišino (in s tem tudi na govor) v tej pesmi. V ta
namen bom tišino tukaj opredelil kot naravno protiutež govora.
</div>
<div style="font-style: normal; font-weight: normal;">
Lirski subjekt že
v tretji vrstici pesmi omenja govor, namreč kletvine, pozneje še
laži, obljube in lažna upanja. Tako je v prvi kitici odnos do
govorjenja izrazito negativen. Razen obljub vse že v osnovi nosi
negativen prizvok, obljube ga pa dobe zaradi okolja v katerega so
umeščene.</div>
<div style="font-style: normal; font-weight: normal;">
Tretja kitica pa
se prične ravno nasprotno, z zahvalami dežju za to, da je razmislek
(ko razmišljamo smo ponavadi tiho in smo radi v tihoti). Po drugi
strani pa tudi tihota lirskemu subjektu ni preveč všeč, saj ga dež
“vklepa v tihoto kapelj”. Vklepanje ima vsekakor negativen pomen,
in biti vklenjen v tihoto nekako pomeni biti prisiljen v tihoto. Ta
tihota ni prostovoljna.</div>
<div style="font-style: normal; font-weight: normal;">
Predzadnja kitica
je tista, kjer ima tišina za lirski subjekt zgolj pozitivni pomen.
Prosi namreč, naj mu dež ne da govoriti. Hoče biti tiho, hoče
biti v tišini.</div>
<div style="font-style: normal; font-weight: normal;">
Sam vidim osnovni
pomen te pesmi v človekovi notranji razdvojenosti in jo doživljam
kot molitev k višji instanci, naj ta pomaga zoper razdvojenost, saj
človek sam ni sposoben postati enovito bitje.</div>
<div style="font-style: normal; font-weight: normal;">
Kako se v to
vpleta tišina lahko iz prej navedenih dejstev hitro ugotovimo. Če
samemu sebi govorimo, lažemo, si obljubljamo, si dajemo lažna
upanja, ne bomo prišli do edinosti, marveč se bomo še bolj
razdvojili.</div>
<div style="font-style: normal; font-weight: normal;">
Če pa o tem
razmišljamo, če se vklenemo v tihoto resnice, se soočimo z
resničnostjo, bomo čeprav zgledajo stvari neprehodne prej dosegli
spravo s samimi seboj. Toda ne smemo se bati niti spregovoriti ko je
to potrebno, sicer postanemo sami sebi tujci, se zaklenemo pred sabo
in bomo večno razdvojeni.</div>
Nora Vejahttp://www.blogger.com/profile/14860524896772137145noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6143459525199842691.post-9076492720515612692016-05-07T06:32:00.000-07:002016-05-07T06:33:07.447-07:00II.<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Glasovi prerokov
odzvanjajo v des duru.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Utopi jih temna
nevihta.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Dež objema ves
svet,</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
dež objema samega
sebe.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
V senci dreves se
nekaj (nekdo?) skriva.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Dež polni reke.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Dež se izgublja v
nevihtnem morju.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
V senci valov se
nekaj skriva.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Dežne kaplje
poplesujejo</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
po predmestju
Pariza.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
V praznem lokalu</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
pianist igra prvi
Mefistov valček.</div>
Nora Vejahttp://www.blogger.com/profile/14860524896772137145noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6143459525199842691.post-37576840124518653392016-05-06T02:53:00.002-07:002016-05-06T02:53:58.116-07:00Analiza Zupanove pesmi Nasveti za uspešno literarno kariero<div style="font-weight: normal;">
Kot večina pesmi iz pesniške zbirke
Nafta se tudi ta loteva tematike položaja poezije danes. Ko sem to
pesem prvič zagledal, me je nekoliko presenetila sama dolžina
pesmi, a ko sem pozneje spoznaval več pesmi Uroša Zupana, sem
spoznal, da ni to pri njem nič čudnega in piše večinoma precej
dolge pesmi.</div>
<div style="font-weight: normal;">
Večji del pesmi je napisan v
negativnem vidiku. Torej česa naj pesnik <b>ne</b> dela, in ne kaj
naj dela. Obilo je naštevanja.</div>
<div style="font-weight: normal;">
Sam začetek je obarvan s precej
visokim družbenim slojem, za katerega nam pa Zupan svetuje, da naj
se ga izogibamo (ali pa nas preprosto obvešča, da s poezijo v ta
sloj ne bomo prišli, niti kot pesniki vanj ne sodimo). Naslednja
stvar, katere izogibanje svetuje je precej bolj presenetljiva. Pravi
namreč “Nič festivalov & branj”. Presenetljivo je to
predvsem iz vidika današnjega človeka, ki čuti potrebo, da svoje
pesmi še v živo predstavlja ljudstvo, ki pa je po večini branj
itak vedno enaka družba. S tega vidika, lahko to brez težav
razumemo. Z obiskovanjem in sodelovanjem na branjih, ki jih vedno
obiskuje ista (ne)množica, se morda pesnik prične nekoliko
zagrajevati v tisto družbo, in svoje pesmi prilagaja njim, namesto
da bi pisal kakor sam želi. Festivali pa, če si lahko tako
razlagamo naslednje besede pesnika, privedejo v neko poveličevanje
drugega, in željo po tem, da bi bili kakor oni, kar pa lahko privede
do izgube lastnega pesniškega jaza. Nič več naj se ne posvečamo
stikom z uredniki, prevajalci, … To se po mojem mnenju lepo
navezuje na prejšnji sklop, saj hitro lahko pomeni pisanje zadev, ki
zanimajo predvsem urednike in opustitev tistega, zaradi česar je
pesnik pričel s pisanjem. Prav tako naj se ne ukvarja pesnik preveč
z branjem in objavljanjem v revijah, vsekakor pa naj ne grozi
založniškim hišam. Ne osredotoča naj se na svojo generacijo, in
kaj pišejo pesniki v njej. Prav tako pa naj se ne postavlja nad
druge, naj se ne baha. Znanosti naj pusti drugim.</div>
<div style="font-weight: normal;">
Vse kar naj dela je, da živi
življenje. Kot pesnik izvrstno pove v prvi vrstici, ki jo gledamo s
pozitivnega vidika: “Tvoje je, da sediš ob bajerju, gledaš race,
žuliš vodo, bereš <i>Uvod h Krstu pri Savici </i><span style="font-style: normal;">&
</span><i>Dumo</i><span style="font-style: normal;"> in futraš
krape.” Torej nič visokoletečega, zgolj preprostost.</span></div>
<br />
Zadnja vrstica pa
še pesnika obvesti, da poezija ni nekaj nenadnega in velikanskega,
marveč tih in vztrajen glas.Nora Vejahttp://www.blogger.com/profile/14860524896772137145noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6143459525199842691.post-67546142521013167872016-05-05T01:35:00.002-07:002016-05-05T01:35:36.253-07:00Analiza Detelove pesmi Gams<div style="font-weight: normal;">
Jure Detela je eden izmed pesnikov, ki
so močno vplivali na generacije pesnikov, ki so jim sledile. Detela
je eden prvih pesnikov z močno razvito ekološko zavestjo na naših
tleh, z res globokim čutenjem do vsakega, tudi najmanjšega, živega
bitja.</div>
<div style="font-weight: normal;">
Pesem lahko v grobem razdelimo na dva
dela. V prvih dveh kiticah in polovici tretje nam pesnik pripoveduje
o gamsu, ki so ga lovci ustrelili, v nadaljevanju pesmi pa nagovarja
sedaj mrtvega gamsa.</div>
<div style="font-weight: normal;">
Lovcem, ki so gamsa ujeli, ta, ko je
enkrat mrtev, več ni zanimiv. To izvemo v tretji in četrti vrstici.
Njegovo truplo so odvrgli in se posvetili drugim stvarem - popivanju.
Pesnik nato dogajanje prestavi v naravno okolje gamsa. Pravi, da je
zdaj tam tako, kot bi vse izumrlo. Smrt enega samega gamsa se torej v
njegovem okolišu močno občuti. Nikogar več ni, ki bi počel, kar
je poprej počel gams. Lovci so ga videli zgolj kot trofejo, kot
ulov, ne kot živo bitje s svojo osebnostjo, s svojimi nagoni. Niso
pomislili na to, da bodo z ubojem gamsa odstranili njegovo osebnost
iz hribov. Prvi del pesmi se zaključi s stavkom, da je gamsu ravno
pričela poganjati zimska dlaka. Iz tega lahko razberemo dvoje: da se
živa bitja nenehno spreminjajo, in da s tem, da jih ubijemo
odstranimo to možnost spremembe, ali pa tudi to, da je gams imel
načrte za to zimo, se je nanjo že pripravljal.</div>
<div style="font-weight: normal;">
Sledi premik iz govora bralcu v
nagovor gamsa. Tukaj izvemo, da je gams bil tudi oče mladička, ki
bo sedaj moral sam odrasti. Predvsem sta zanimivi zadnji dve
vprašanji v pesmi. “Kdo te bo ljubil in igral se s tabo?” in
“Kdo bo ob zid pribil tvoje rogovje?” Obe sta sicer namenjeni
gamsu, toda pri prvem izmed teh dveh, prej pomislimo, da bi lahko
bilo vprašanje namenjeno gamsovemu mladičku. Kajti kdo se bo sedaj
igral z njim, ko več nima očeta, kdo ga bo ljubil, ko je ostal sam
in zapuščen? Z zadnjim vprašanjem pa se zopet nekoliko spremeni
perspektiva v kateri gledamo na gamsa. Poprej je v nagovoru deloval
še nekoliko živ, sicer ne v telesnem, marveč v bolj psihološkem
vidiku. To zadnje vprašanje ga ubije še v psihološkem vidiku. Gams
je zreduciran na popolnoma telesno bitje in je tako zdaj popolnoma
mrtev.</div>
<br />
Pesnik se tukaj jasno zavzema proti
pobijanju divjih živali. Hoče nam povedati, da imajo tudi te živali
svoje osebnosti, in da s tem, da jih pobijamo siromašimo svet, ter
jih z reduciranjem na zgolj telesno žalimo. Tako se v pesmi jasno
kaže njegova že prej omenjena globoka ekološka zavest.Nora Vejahttp://www.blogger.com/profile/14860524896772137145noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6143459525199842691.post-65584953354490265762016-05-04T10:34:00.001-07:002016-05-04T10:36:57.908-07:00Za večerjo ali Kako se naučiti libanonske kuhinje<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm; page-break-before: always;">
<span style="line-height: 100%;">Odločil sem se:</span></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
danes bo za večerjo</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
nekaj drugačnega.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Brskam po knjižni
polici</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
in že skorajda
namesto kuharice vzamem v roke slovar.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Ko brskam po
receptih ugotovim,</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
da za nobenega nimam
vseh sestavin.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Začuda imam celo
orehovo olje,</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
rožne vode pa še v
življenju nisem kupil.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Da bi pa tako iz
pomarančnih cvetov …</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
saj sploh nisem
vedel, da obstaja.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Vsak dan se naučimo
nekaj novega.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Na primer, da sta
laban in labneh jogurta,</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
kakšna je razlika
pa še sedaj ne vem.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Imeni pa res
povesta, da gre za libanonsko kuhinjo,</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
ali je pa to le ta
moja navada predvidevanja,</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
ki se nikoli ne
konča dobro.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
V njihovih jedeh se
uporablja tudi grah.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Sedaj imam že
orehovo olje in grah.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Nemara bo pa
vendarle kaj iz tega.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Datlji? To bi pa
znal imet.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Ne. Vse vrečke so
prazne.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Verjetno jih je
pojedel maček.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Muhammara na tejle
sliki izgleda zelo okusno.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Bom nakupil
sestavine. Paprika in orehi.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Začimbe itak imam.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Imam občutek, da
imajo v Libanonu veliko orehov.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Bom moral it enkrat,
ko bom imel denar, pogledat.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Zraven bom pripravil
solato iz paradižnika in čebule.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Tudi tako
univerzalna jed je lahko libanonska.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Tudi kibbeh se sliši
zanimivo,</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
a raje enkrat za
kosilo.
</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Sedaj se mi ne
ljubi.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
No, bom pripravil
ražnjiče z jagenjčkom.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Koliko je v tej
večerji libanonskega,</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
pa je stvar
perspektive.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Lahko, da je vse.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Možno pa je tudi,
da ni nič.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Naj bo danes vse.</div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
<br /></div>
<div style="line-height: 100%; margin-bottom: 0cm;">
Kar bo pa ostalo,
bom pa jutri pojedel</div>
<span style="line-height: 100%;">kot popolnoma
nelibanonski zajtrk.</span>Nora Vejahttp://www.blogger.com/profile/14860524896772137145noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6143459525199842691.post-59143399960539349692016-05-03T10:29:00.001-07:002016-05-03T10:29:19.008-07:00Analiza Komeljeve pesmi Netolažba nespretnega risarja<div style="font-weight: normal;">
Ta pesem, tako kot večina Komeljevih
pesmi, zahteva, da bralec vloži vanjo vsaj malo truda. Ta je sicer
ena izmed manj zahtevnih, in ti nekaj da že pri prvem branju, toda
vsakič, ko jo prebereš, ti pove še nekaj novega, nekaj česar prej
nisi videl.
</div>
<div style="font-weight: normal;">
Že v naslovu vidimo motiviko likovne
umetnosti, ki se pri Komelju pogosto pojavlja. To nikakor ni kaj
presenetljivega, glede na njegovo izobrazbo in ozadje, kar je dobro
vedeti, dasiravno je veliki slovenski pesnik Gregor Strniša večkrat
trdil, da moramo pesmi analizirati povsem ločeno od osebe pesnika.
Pri vseh pesnikih, ki na papir pogosto izlivajo sebe v celoti, ne
zgolj svojih idej, bi se nam taka analiza zdela nepopolna, celo
smešna.</div>
<div style="font-weight: normal;">
Lirski subjekt vsakič, ko riše isti
obraz nariše drugega. Ob tem lahko kaj hitro pomislimo, da se ljudje
s časom spreminjamo. Jaz izpred enega tedna ni enak zdajšnjemu
jazu. Toda lirskemu subjektu se zdi, da je zato nespreten risar. A
kot kaj hitro ugotovi, je na tem nekaj globljega. Sam pogleda na to
temo še širše. Ko riše enega človeka, riše vse ljudi, s
katerimi se ta človek povezuje. Ko riše človeka riše človeštvo.</div>
<div style="font-weight: normal;">
Naslednja vrstica, ki nam stopi v oči
je tista, ki pove, da je povezovanje v razcepljanju. Kaj nam pesnik
želi s tem povedati? Nemara to, da moramo, da se z ljudmi povežemo
odcepiti del sebe. Morda zato, da se prilagodimo pričakovanjem, da
ne izpademo preveč drugačni, morda pa zato, da zaščitimo svoje
jedro, da se s soljudmi povežemo zgolj z vejami, ne z deblom.</div>
<div style="font-weight: normal;">
Pesnik nas opozori (celo dvakrat), da
ne govori o samoti ljudi. Torej ta povezanost, čeprav ni celotna,
čeprav je nemara v neki točki lažniva ali prikriva resnico, vseeno
zabriše človekovo samoto. Ta povezanost je dovolj, da se povežemo
s sočlovekom.</div>
<br />
Zaključna vrstica, ujeta v oklepaje
spet izstopi iz te pesmi. Zdi se, kot da nikakor ne spada v to pesem.
Kaj bi lahko imel delirij z risanjem istih (različnih) obrazov ali s
povezovanjem z drugimi? Nemara pa se lirskemu subjektu zaradi
delirija zdi, da so isti obrazi drugačni. In zares je vsakič, ko ga
pogleda človek drugačen. Postavlja se torej vprašanje, ali so
halucinacije (če si “ojačan vid” drznemo pojmovati tako) med
delirijem resnične ali ne?Nora Vejahttp://www.blogger.com/profile/14860524896772137145noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6143459525199842691.post-57885096706087450412016-05-02T07:26:00.004-07:002016-05-02T07:26:50.633-07:00Analiza Čučnikove pesmi Vonj po čaju<div style="font-weight: normal;">
Ta pesem je precej gostobesedna, a je
v svojem jedru zelo preprosta. Že prva vrstica nam pove, da govori o
prijatelju, oziroma kot lahko pozneje opazimo o prijateljih. Govori o
prijateljstvu, o odnosu enega človeka do drugega. Pesem v grobem
sledi rdeči niti, a velikokrat na hitro zaide z nje. A to ni v
takšni poeziji nič pretirano posebnega. Bi pa pravzaprav lahko
dejali, da s tem, da pesnik zaide z glavne tematike, pokaže tudi na
to, da se prijateljstvo včasih znajde v kakšni slepi ulici, in je
potrebno stopiti nekoliko nazaj in pogledati kje smo.</div>
<div style="font-weight: normal;">
Lirski subjekt, več kot očitno gre
za Primoža Čučnika samega, nam pripoveduje o doživljajih s
svojimi prijatelji. Pesem je zelo osebna, pesnik je osebi odkrit.
Tudi njegove prijatelje omenjene v pesmi je lahko prepoznati. Tako je
recimo eksistencialist, ki nastopi v prvi vrstici Tone Škrjanc,
vzhodno ime ima Tao Vrhovec, za Groma je več kot očitno, da gre za
Tomaža Groma, … Prvi del pesmi je praktično naštevanje skupnih
trenutkov, nečesa kar pesnika veže z njegovimi prijatelji. Drugi del pa
simbolno opiše prijateljstvo, pri katerem pesnik izpostavi
pomembnost tega, da so prijatelji še vendarle različni ljudje, ter
da se občasno nekoliko oddaljujejo, da raztezajo svoje meje in s tem
morda v kratkem roku oslabijo prijateljstvo, na dolgi rok pa
razširijo obzorja svoje skupnosti, da občasno kaj poči, torej da
se nekaj zgodi, a da se vezi ne pretrgajo, da vendarle ostanejo
prijatelji.</div>
<div style="font-weight: normal;">
Sam bi še posebej pri tej pesmi
izpostavil Čučnikovo združitev osebnega sveta s pesniškim svetom
idej, saj je v pesem vnesel toliko svojih osebnih izkušenj, da je že
skorajda doživljajski spis, vendarle pa v ozadju ostajajo številne
ideje, ki jih hkrati zakriva in odkriva s temi svojimi osebnimi
izkušnjami. Pesem s tem navideznim prevladovanjem osebnega sveta
ničesar ne izgubi, temveč še pridobi. Tako nam ideje pesmi
predstavi na veliko bolj osebni ravni kot sicer.</div>
<div style="font-weight: normal;">
Ob podrobnejši analizi bi verjetno
odkrili še marsikaj. Pesnik podaja svoje mnenje o številnih temah,
glasbi, teologiji, filozofiji, … A v pesmi je vendarle osnovna tema
prijateljstvo.</div>
Nora Vejahttp://www.blogger.com/profile/14860524896772137145noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6143459525199842691.post-50880536319499073952016-05-01T11:12:00.000-07:002016-05-01T11:23:43.882-07:00Analiza Kosovelove pesmi Mati, poljubljam tvoj kruhSestavljena iz dveh štirivrstičnic in ene šestvrstičnice ima
ta pesem zgradbo soneta. Tudi zgradba argumentov pesmi delno ustreza zgradbi
soneta, v prvi štirivrstičnici se predstavi problem, ki ga poglobi
druga kitica. Težava s to zgradbo se pojavi predvsem v drugi polovici
šestvrstičnice. Medtem ko sprva izgleda, kakor da bo razrešila
težavo, v zadnjih treh vrsticah pesnik predstavi popolnoma nov problem,
povezan a vendarle precej oddaljen od prvotnega vprašanja soneta.
Dvanajsta vrstica je tako temeljna, prelomna točka te pesmi.<br />
Lirski subjekt v pesmi nagovarja svojo mati. Ta mu, čeprav je
tudi sama uboga, vedno pošilja kruh. Subjekt ta kruh zelo ceni, saj
se zaveda, da je vanj bilo vloženega veliko dela. V drugi kvartini
se ljubezen do tega kruha, in s tem do matere, še bolj izrazi.
Pravi, da ga lahko nasiti le ta kruh. Le kruh, v katerem začuti vse
bolečine, ki jih sicer mati pred otrokom skriva. Toda že v
naslednjih vrsticah pesnik jasno izrazi neuspeh, a tudi nepotrebnost,
tega skrivanja. Pravi namreč, da ni nič svetlejšega, torej da ni
nič bolj opaznega, kot je to, da mati, ki ima malo, še to raje da
otroku. Tako imamo v prvih enajstih vrsticah nekakšen hvalospev
materi, a hkrati tožbo nad trpljenjem, tako matere kot tudi svojim.
V zadnjih treh vrsticah pa pesnik zapove nekakšen obrat. Ni več
toliko osredotočen na mater, kakor na tistega, ki ta kruh je, torej
samega sebe in ostale sinove ubogih mater. Te implicitno poziva k
maščevanju njihovih ubogih mater, to maščevanje namreč postavi
kot naslednji korak. Po tistem, ko poje tak kruh, ki je nastal v
trpljenju in uboštvo, nato pa naj izvrši maščevanje.<br />
S tem, da postavi to maščevanje kot nadaljevanje hvalospeva
materi, bi lahko to pesem zlahka označili kot budilno, uporniško
pesem. Pesnik jasno vidi potrebo po uporu zoper tiste, ki tako
tlačijo matere, sinove, družine. Vidi potrebo po uporu zoper
sistem.<br />
Ko se v vidiku tega upora proti sistemu ozremo na začetek pesmi,
nam takoj stopi v oči, kolikokrat se v pesmi pojavi beseda “kri”.
Simbol, ki ga prej vidimo kot trpljenje v luči zadnjih vrstic
preraste v simbol revolucije, kar nas morda preseneti, a nas
praktično ne bi smelo, saj so navsezadnje vse revolucije izhajale iz
trpljenja ljudstva.<br />
<br />
Če na kratko povzamemo – pesem je zgrajena v obliki soneta,
pričenja se kot hvalnica materi in hkrati kot žalostinka nad
trpljenjem, konča pa se s pozivom k uporu, revoluciji.Nora Vejahttp://www.blogger.com/profile/14860524896772137145noreply@blogger.com0