nedelja, 01. maj 2016

Analiza Kosovelove pesmi Mati, poljubljam tvoj kruh

Sestavljena iz dveh štirivrstičnic in ene šestvrstičnice ima ta pesem zgradbo soneta. Tudi zgradba argumentov pesmi delno ustreza zgradbi soneta, v prvi štirivrstičnici se predstavi problem, ki ga poglobi druga kitica. Težava s to zgradbo se pojavi predvsem v drugi polovici šestvrstičnice. Medtem ko sprva izgleda, kakor da bo razrešila težavo, v zadnjih treh vrsticah pesnik predstavi popolnoma nov problem, povezan a vendarle precej oddaljen od prvotnega vprašanja soneta. Dvanajsta vrstica je tako temeljna, prelomna točka te pesmi.
Lirski subjekt v pesmi nagovarja svojo mati. Ta mu, čeprav je tudi sama uboga, vedno pošilja kruh. Subjekt ta kruh zelo ceni, saj se zaveda, da je vanj bilo vloženega veliko dela. V drugi kvartini se ljubezen do tega kruha, in s tem do matere, še bolj izrazi. Pravi, da ga lahko nasiti le ta kruh. Le kruh, v katerem začuti vse bolečine, ki jih sicer mati pred otrokom skriva. Toda že v naslednjih vrsticah pesnik jasno izrazi neuspeh, a tudi nepotrebnost, tega skrivanja. Pravi namreč, da ni nič svetlejšega, torej da ni nič bolj opaznega, kot je to, da mati, ki ima malo, še to raje da otroku. Tako imamo v prvih enajstih vrsticah nekakšen hvalospev materi, a hkrati tožbo nad trpljenjem, tako matere kot tudi svojim. V zadnjih treh vrsticah pa pesnik zapove nekakšen obrat. Ni več toliko osredotočen na mater, kakor na tistega, ki ta kruh je, torej samega sebe in ostale sinove ubogih mater. Te implicitno poziva k maščevanju njihovih ubogih mater, to maščevanje namreč postavi kot naslednji korak. Po tistem, ko poje tak kruh, ki je nastal v trpljenju in uboštvo, nato pa naj izvrši maščevanje.
S tem, da postavi to maščevanje kot nadaljevanje hvalospeva materi, bi lahko to pesem zlahka označili kot budilno, uporniško pesem. Pesnik jasno vidi potrebo po uporu zoper tiste, ki tako tlačijo matere, sinove, družine. Vidi potrebo po uporu zoper sistem.
Ko se v vidiku tega upora proti sistemu ozremo na začetek pesmi, nam takoj stopi v oči, kolikokrat se v pesmi pojavi beseda “kri”. Simbol, ki ga prej vidimo kot trpljenje v luči zadnjih vrstic preraste v simbol revolucije, kar nas morda preseneti, a nas praktično ne bi smelo, saj so navsezadnje vse revolucije izhajale iz trpljenja ljudstva.

Če na kratko povzamemo – pesem je zgrajena v obliki soneta, pričenja se kot hvalnica materi in hkrati kot žalostinka nad trpljenjem, konča pa se s pozivom k uporu, revoluciji.

Ni komentarjev:

Objava komentarja