sreda, 04. maj 2016

Za večerjo ali Kako se naučiti libanonske kuhinje

Odločil sem se:
danes bo za večerjo
nekaj drugačnega.
Brskam po knjižni polici
in že skorajda namesto kuharice vzamem v roke slovar.

Ko brskam po receptih ugotovim,
da za nobenega nimam vseh sestavin.

Začuda imam celo orehovo olje,
rožne vode pa še v življenju nisem kupil.
Da bi pa tako iz pomarančnih cvetov …
saj sploh nisem vedel, da obstaja.
Vsak dan se naučimo nekaj novega.

Na primer, da sta laban in labneh jogurta,
kakšna je razlika pa še sedaj ne vem.
Imeni pa res povesta, da gre za libanonsko kuhinjo,
ali je pa to le ta moja navada predvidevanja,
ki se nikoli ne konča dobro.

V njihovih jedeh se uporablja tudi grah.
Sedaj imam že orehovo olje in grah.
Nemara bo pa vendarle kaj iz tega.

Datlji? To bi pa znal imet.
Ne. Vse vrečke so prazne.
Verjetno jih je pojedel maček.

Muhammara na tejle sliki izgleda zelo okusno.
Bom nakupil sestavine. Paprika in orehi.
Začimbe itak imam.

Imam občutek, da imajo v Libanonu veliko orehov.
Bom moral it enkrat, ko bom imel denar, pogledat.

Zraven bom pripravil solato iz paradižnika in čebule.
Tudi tako univerzalna jed je lahko libanonska.

Tudi kibbeh se sliši zanimivo,
a raje enkrat za kosilo.
Sedaj se mi ne ljubi.

No, bom pripravil ražnjiče z jagenjčkom.

Koliko je v tej večerji libanonskega,
pa je stvar perspektive.

Lahko, da je vse.
Možno pa je tudi, da ni nič.

Naj bo danes vse.

Kar bo pa ostalo, bom pa jutri pojedel
kot popolnoma nelibanonski zajtrk.

Ni komentarjev:

Objava komentarja